Gottlieb Daimler je izumil tovorno vozilo in postavil enega od temeljev za bliskovit razvoj v 20. stoletju. Tovorna vozila so lahko pripeljala do krajev, ki jih železnica in konjska vprega nista mogli doseči. Gottlieb Daimler in Carl Benz sta prepoznala potrebe in izkoristila priložnost: začne se doba transporta.
Transport Magazine
125 let tovornih vozil.
Od motorizirane kočije do
Kurzhauberja.
Zamisel, ki je zaznamovala svet.
1896: prvo motorno vozilo.
Štiri KM pri litru delovne prostornine, jermenski pogon, preproste torne zavore, kovinska kolesa in z vidika konstrukcije še vedno očitna kočija: čeprav je vozilo poimenovano Phönix, se izum Gottlieba Daimlerja vendarle še ni dvignil iz pepela kot božanstvo. Kljub temu je bil postavljen temelj – luč sveta ugleda prvo tovorno vozilo. Vozilo dostavijo prvemu kupcu v Anglijo. Tam je za vožnjo vozila predpisana posadka s temi člani: dva sta odgovorna za vožnjo, tretji pa teka pred vozilom z rdečo zastavo.
Carl Benz se medtem posveti „dostavnemu vozilu“, ki ga danes poznamo kot „Transporter“. Prvo izdelano vozilo – z enovaljnim motorjem (5 KM), tristopenjskim menjalnikom in nosilnostjo 300 kilogramov – je šlo v roke nekega pariškega skladišča.
Predstavitev težkih vozil Benz.
Od leta 1900 tudi Carl Benz začne svoj program tovornih vozil. Enovaljni motor z močjo 6 KM zmore prepeljati 1.250 kg tovora, pri čemer 2,5 toni težko vozilo poganja enovaljni motor z močjo deset KM, medtem ko se 5‑tonski model ponaša z dvovaljnim motorjem z močjo 14 KM. Za tovorna vozila Benz je značilen verižni pogon, medtem ko Daimler v tej fazi stavi na jermenski pogon.
SAG postane Benz.
Od leta 1905 je podjetje Süddeutsche Automobilfabrik GmbH – kratko SAG – še en igralec na trgu vozil, ki je usmerjen v segment tovornih vozil. Podjetje Benz & Cie. le nekaj let pozneje najprej postane delni lastnik podjetja in ga nato prevzame v celoti. Odločitev se izkaže za pravilno, saj je lastna tovarna v Mannheimu preobremenjena, da bi lahko proizvajala tovorna vozila v večjem obsegu. Tovarna na lokaciji nekdanjega podjetja SAG se preimenuje v „Benz‑Werke Gaggenau“ in danes velja za najstarejšo tovarno tovornih vozil na svetu, ki še vedno velja za ključno pri proizvodnji tovornih vozil Mercedes‑Benz.
1926
Začetek skupne poti:
podjetje Daimler‑Benz AG.
Proizvodnja raste in tudi konkurenca ne miruje: leta 1926 podjetji Daimler‑Motoren-Gesellschaft in Benz & Cie. združita moči v skupnem podjetju Daimler‑Benz AG. Podjetji sta leto prej skupaj proizvedli več kot 6.000 tovornih vozil in sta v tovarnah v mestih Mannheim, Gaggenau, Untertürkheim, Berlin‑Marienfelde in Sindelfingen zaposlovali 15.000 sodelavcev.
Nov logotip znamke optično zaokroži združitev: združuje Mercedesovo zvezdo podjetja Daimler in lovorov venec podjetja Benz.
Preboj dizelskega motorja.
Od leta 1923 pozornost vzbujajo dizelski motorji Benz & Cie. Uveljavijo se šele, ko Robert Bosch leta 1927 začne s serijsko proizvodnjo vbrizgalne črpalke. Dizelski motorji začnejo svoj neustavljiv zmagoviti pohod: postanejo standardna izbira motorjev pri težkih tovornih vozilih, kot je Mercedes‑Benz L 5, kot tudi v lahkem segmentu pri Lo 2000. Slednji postane prava prodajna uspešnica, pri čemer naročila prihajajo tudi iz daljne Kitajske.
1949
Zanesljiv osnovni model – L 3250.
Proizvodnja avtomobilov po koncu vojne napreduje le s težavo. Prvi nov model predstavi Daimler‑Benz leta 1949. In z njim zagotovi zadetek v polno. K temu na primer pripomore tudi novi dizelski motor OM 312. Prepriča s svojo zmogljivostjo in varčnostjo. Od leta 1954 je na voljo tudi s turbopolnilnikom.
L 3250 s preprosto, vendar povsem zanesljivo konstrukcijo izpolnjuje zahteve svojega časa. Odlikovala ga je celo prednost, s katero se ni mogla pohvaliti niti večina osebnih vozil: gretje.
1957
„Stonoga“ LP 333.
Leta 1958 je v veljavo stopil tako imenovani Seebohmov zakon, ki je prinesel drastične omejitve glede mase in dimenzij. Mercedes‑Benz je s svojim 16‑tonskim modelom LP 333 takoj ponudil ustrezen odgovor. S tovornim vozilom „stonoga“, ki je bilo prilagojeno za čim večjo nosilnost, so se uveljavila vozila s kabino nad motorjem. LP 333 je s krmiljenima sprednjima premama, odličnim blaženjem, bistveno izboljšanim udobjem krmiljenja, enolamelno suho sklopko in prvo serijsko motorno zavoro veljal za pravi dosežek takratne najsodobnejše tehnologije – tudi zaradi nizke ravni hrupa motorja, ki je bil nameščen neposredno ob sedežih.
1959
Kurzhauberji osvojijo svet.
Težko bi rekli, da je še katero drugo tovorno vozilo doživelo takšen uspeh kot Kurzhauber podjetja Mercedes‑Benz: izjemno robustna vozila z veliko nosilnostjo, udobjem pri vožnji, sodobno tehnologijo in sinhroniziranim petstopenjskim menjalnikom so osvojila nemški trg ter postala prava izvozna uspešnica. Zadnje vozilo so v tovarni v mestu Wörth izdelali šele sredi devetdesetih. Vozila, ki so dosegla uspeh skoraj brez primere, po svetu še danes opravljajo svoje poslanstvo.
Fotografije: Daimler AG