Kdor želi prodajati pijače na severovzhodu Schleswig‑Holsteina, ne more prezreti Behna. Veletrgovec iz mesta Eckernförde se zaveda svoje odgovornosti do strank in pijačo vedno dostavi pravočasno.
Transport Magazine
Pijače za odžejanje.
Osvežilne pijače – zanesljivo dostavljene. Behn Getränke je to izpopolnjeval desetletja.
Hitro, pravočasno, Behn.
Ko vstopite na dvorišče podjetja Behn Getränke GmbH v mestu Eckernförde, ste že skoraj tam – v pisarni generalnega direktorja Waldemarja Behna. Prostor si je uredil tik ob glavnem vhodu in z najboljšim razgledom na zemljišče. Od tod podjetje vsako leto proda okoli 320.000 hektolitrov najrazličnejših osvežilnih napitkov: mineralna voda, limonade, pivo in vino – ponudba vključuje 3.500 izdelkov. Poleg tega skupina proizvaja lastne žgane pijače, kot so „Kleiner Feigling“, „Küstennebel“, „Dooley’s“ in „Friesengeist“.
„Tu imamo zaposlene, katerih stari starši so že delali pri nas.“
Zakaj nima mirnejše pisarne s predsobo? „Drugače ne ostanem na tekočem,“ pravi Behn, ki nam na monitorju pokaže nekaj starih slik iz zgodovine podjetja. Družinsko podjetje je bilo ustanovljeno pred skoraj 130 leti. Fotografija iz petdesetih let 20. stoletja prikazuje prvi tovornjak znamke Mercedes‑Benz iz severovzhodnega Schleswig‑Holsteina. Behn takoj omeni ime voznika in njegovega sina, ki sta prav tako na sliki. Podjetje je še danes zelo družinsko. „Tu imamo zaposlene, katerih stari starši so že delali pri nas,“ pravi Waldemar Behn.
Zunaj po dvorišču drvijo viličarji. Ura je 7 zjutraj. Ob Baltskem morju moški v zelenih delovnih oblačilih pripravljajo vožnje za več kot 20 tovornjakov. Ustrezne palete so že pripravljene v skladišču. Voznik Andreas Freiholz, ki ga je Behn pravkar pozdravil s stiskom roke, je pripeljal svoj Actros 2530. Freiholz je že več kot 30 let zaposlen kot voznik za veletrgovca pijač.
60
kilometrov območja dostave, kratki časi dostave.
Tradicionalno podjetje.
Že leta 1892 so Behnovi dostavljali pivo v menze na gradbiščih kanala med Severnim in Baltskim morjem. Družina je vodila pivovarno v Altoni v Hamburgu. Vlak je pivo transportiral do Gettorfa v Schleswig‑Holsteinu, kjer se je bil naselil praded Waldemarja Behna. Kočije s konjsko vprego so ga nato dostavile do menz na gradbiščih vzdolž kanala med Severnim in Baltskim morjem. Takrat je od prednikov Waldemarja Behna pivo prejemalo 9.000 delavcev. V podjetju Behn se že 60 let uporabljajo tovorna vozila znamke Mercedes‑Benz. Behn se rad spominja zlasti prvih vozil. Za naše poročevalce je sedel za računalnik, da bi pokazal takratna tovorna vozila. Leta 1990 je podjetnik kupil „Hauberja“ iz leta 1957. „To so bila vozila mojega otroštva,“ Behn razloži navdušenje nad starodobnikom. Do leta 1988 je vozilo L 311 pripadalo francoski vojski v Berlinu. Po dveh spremembah lastništva ga je končno kupil Behn. Tovorno vozilo s 100 konjskimi močmi so obnovili v lastni delavnici podjetja in ga ustrezno predelali za trgovino s pijačami. Poleg tega je prejel originalno pivovarniško lakiranje. Ob 100. obletnici je vozilo L 311 že obratovalo. Od takrat priteguje pozornost kot del voznega parka Behn. Waldemar Behn sicer ceni sodobna tovorna vozila v voznem parku, ampak če kakšno soboto generalni direktor vskoči za enega od svojih voznikov, najraje vzame vozilo L 311.
Nekaj posebnega za obletnico.
Freiholzev tovornjak je posebno vozilo v voznem parku Behn. Različne podrobnosti, kot so napis na senčniku in registrski tablici, opozarjajo na 125‑letni obstoj podjetja v letu 2017. „To je naš jubilejni tovornjak,“ pravi Freiholz, ko se povzpne v voznikovo kabino. Njegova vožnja se začne. Danes se mora ustaviti v petih gostinskih obratih in eni veleblagovnici, da jih oskrbi s pijačo in prazne enote odpelje nazaj v skladišče v Eckernfördeju. Že med natovarjanjem vozniki poskrbijo za učinkovitost. Palete za prvi naslov se na tovorno površino potisnejo zadnje. Ostati mora tudi dovolj prostora za viličarja. „Z njim pripeljemo pijače do skladiščnih prostorov. To je del naše dobre storitve,“ pravi Freiholz.
Waldemar Behn v dispoziciji poleg skladišča na zemljevidu prikaže sedeža podjetja v Eckernfördeju in Flensburgu. Območje, na katerem delujejo tovorna vozila njegovega podjetja, pozna kot svoj žep. „Naše območje za dostavo je vzhodna obala na severu Schleswig-Holsteina do danske meje, na zahodu pa območje sega približno dvanajst kilometrov za avtocesto A7,“ pravi Behn. „Noben naslov za dostavo ni oddaljen več kot 60 kilometrov od sedeža podjetja. Želimo biti sposobni zagotoviti hitro dostavo.“
„Na cestah imamo običajno od 20 do 25 vozil. Zato je pomembno, da so čim bolj posodobljena. Okvaram se moramo nujno izogniti. Zanesljivost je ena od naših obljub.“
Prvi naslov v regiji.
Podjetje ne oskrbuje samo restavracij, kavarn in hotelov. Tudi bolnišnice, domovi upokojencev, menze in veleblagovnice dobijo pijačo pri Behnu. „Naš tržni delež je tukaj velik. Smo idealen partner za vsakogar, ki želi v tej regiji prodajati pijačo.“ Pijača se dostavlja 1.000 naslovom, kar vključuje 800 gostinskih obratov. Zlasti v poletnih mesecih, ko je v počitniškem območju Baltskega morja veliko gostov, se počitniške nastanitve, lokali in kioski v kampih zanesejo na učinkovitost voznega parka Behn. „Koristi nam dejstvo, da vedno več ljudi gre na dopust v lastni državi. To je še posebej opazno tukaj na Baltskem morju,“ pravi Behn.
1000
rednih naročnikov.
Vozniki podjetja Behn uporabljajo vozila Mercedes‑Benz že več kot 60 let. Vedno z vrhunskim voznim parkom. „Na cestah imamo običajno od 20 do 25 vozil. Zato je pomembno, da so čim bolj posodobljena,“ pojasni generalni direktor. „Okvaram se moramo nujno izogniti. Zanesljivost je ena od naših obljub.“
Obsežna ponudba, poštenost in zaupanje so značilnosti, zaradi katerih je podjetje Behn priljubljeno med strankami. Podjetje uporablja tovorna vozila čim dlje. V preglednem območju dostave na leto prevozijo okoli 30.000 kilometrov. „Prodati vozilo po dveh, treh ali štirih letih se nam preprosto ne splača,“ pravi Waldemar Behn. Andreas Freiholz, ki dela za Behn že od osemdesetih let 20. stoletja, se nasmehne in doda: „Tovornjaka tako hitro tudi nočem vrniti.“
Fotografije: Sebastian Vollmert