Podjetje Poul Michelsen vsak dan dostavlja živila na Ferskih otokih. Od leta 2020 so se poti za podjetje občutno skrajšale – spektakularni predor namreč med seboj povezuje dva največja otoka arhipelaga.

„Kanska“ – „morda“: Kdor bo obiskal Ferske otoke, bo zelo pogosto slišal to kratko besedo. „Če zjutraj vstanemo, potem pogosto vemo, kaj bomo „morda“ ta dan naredili,“ pravi Poul Michelsen. Razlog je tako banalen, kot je elementaren: Vreme v severnem Atlantiku lahko mimogrede uniči načrte. „Sončnemu jutru lahko sledita nevihtno dopoldne in megleno popoldne„, poroča Michelsen. Kljub temu je 77‑letnik že skoraj 50 let v poslu, ki z besedo „morda“ težko dela: Podjetje PM, ki ga je ustanovil, dobavlja živila v supermarkete, prodajalne, restavracije in na ladje.

Poleg tega je podjetje PM odgovorno za vsakodnevno dostavo mlečnih izdelkov do 11. ure. „Mlečni izdelki imajo krajši rok trajanja kot druga živila,“ pravi Poul Michelsen. „Naši kupci vsak dan pričakujejo sveže mlečne izdelke in to čim prej.“ Na primer v kraju Klaksvik na severovzhodu otočja. „Glede na letni čas je takšna pot lahko traja do tri ure,“ pravi Poul Michelsen. Voznik Hanus Egholm pot pozna že 22 let: „Na začetku je bilo celo en del poti treba opraviti s trajektom, zato sem se moral še prej na pot, pa tudi nikoli ni bilo gotovo, ali bo trajekt dejansko tudi peljal.“ Od lanskega leta voznik in njegov tovornjak pot prevozita v dobrih 50 minutah: zahvaljujoč edinstvenemu infrastrukturnemu projektu, ki se imenuje predor Eysturoyar.

„Želimo biti pripravljeni na vse,“ pravi Michelsen. „Zato imamo od leta 1974 v voznem parku samo vozilka znamke Mercedes‑Benz.“ Trenutno imamo 12 modelov serij Arocs in Actros, ki jih redno menjavamo. „Tovornjaki ostanejo v voznem parku približno šest let, kar pomeni: v povprečju dobimo vsako leto in pol nov tovornjak Mercedes‑Benz,“ pravi Michelsen, ki se pri svojih vozilih Arocs stavi na različico 3263 – vrhunska motorizacija. „Teren in ceste so izziv, zato potrebujemo moč in hkrati tudi najboljše razpoložljive zavore.“ Tovornjaki skupno prevozijo približno 1.000 kilometrov. To zveni malo samo za neprebivalce Ferskih otokov. Domačimi se namreč zavedajo geografskih in vremenskih pogojev otokov. „Potrebujemo najboljšo opremo, ki jo lahko dobimo,“ pravi Michelsen.

Rojen v Tórshavnu, glavnem mestu otočja, se je že zgodaj odločil za prodajo živil. Znana zgodba od start‑up podjetja iz garaže – Michelsen jo je doživel, četudi je bila na začetku njegova klet tista, ki jo je skupaj z ženo in še dvema soustanoviteljema uporabljal kot pisarno in skladišče. Podjetje je že zdavnaj močno razširilo svoje poslovanje. „Ko sem začel, sta bili na otočju le dve vrsti živil: sveži izdelki in posušeni izdelki. Toda jaz sem želel raznolikost,“ pravi Michelsen, vstane in se po stopnicah odpravi v smeri skladišča.

Viličarji se mudijo naokrog, zaposleni odpremljajo pošiljke sadja, ohlajenih živil in zamrznjenih živil – tipičen prizor iz živilske logistike. Vendar 700 kilometrov pred norveško obalo, sredi severnega Atlantika. „Dvakrat tedensko prejemamo dva 120‑metrska zabojnika s svežimi živili in hlajenimi izdelki,“ pravi Michelsen. Tukaj je treba dodati: „Če je prihod ladij po načrtu.“

Predor Eysturoyar je tretji in najmlajši predor, ki omogoča zanesljivo povezavo otokov Streymoy in Eystmoy, neodvisno od vremena. Na najnižji točki se je treba pri tem spustiti 189 metrov pod površino Atlantika. Izvedba do sedaj največjega infrastrukturnega projekta otokov je stala 360 milijonov evrov.

Ferske otoke sestavlja 18 otokov, ki so med seboj večinoma povezani s trajekti. Most je samo eden, kajti ta gradbena konstrukcija je premočno izpostavljena naravnim silam, da bi lahko bila resna alternativa trajektom. Nekateri otoki so recimo dosegljivi izključno s helikopterjem. Leti so celo cenovno dostopen. „Vsekakor je treba biti vzdržljiv,“ pravi Michelsen. „Helikopterji letijo tudi v takšnem vremenu, da potnike dodobra pretrese.“

Nov predo je udoben in je hkrati tudi edinstvena svetovna znamenitost: Nizko pod morjem tukaj poteka krožni promet. Ne na katerem koli mestu, temveč na geografskem središču otočja. Ferci so znali iz tega narediti pravi dogodek. Krožišče je osvetljeno z inštalacijo umetnika Tróndurja Paturssona. Del osvetljave je tudi 80 metrov dolga jeklena skulptura, ki figure naravne velikosti prikazuje kot senčne obrise. Patursson s tem posega po Ferski tradiciji: na stotine ljudi se drži za roke in teče iz teme v svetlobo.

Misel, iz katere lahko veliko izvabi tudi Poul Michelsen. „S tem smo pokazali, da lahko uresničimo odlične ideje, če se skupaj zavzemamo za to,“ pravi Ferec, ki ni dejaven samo kot podjetnik, ampak je bil svoj čas tudi športnik. Ne glede na to, kako močno „morda“ zaznamuje vsakdan Fercev, na področju razvijanja in realizacije idej vendarle bolj pride v poštev druga beseda: „zagotovo“.