Iz leta 1982 „Mercedes‑Benz Transport“ poroča: „Severna Amerika je največji trg gospodarskih vozil na svetu in prav tu si podjetje Daimler‑Benz AG v zadnjih letih prizadeva, da bi tudi v tem delu sveta okrepilo svoj ugled kot najpomembnejši proizvajalec težkih tovornih vozil.“ In nadalje: „Pogoji uporabe so tako raznoliki, kot so velike ZDA. Medtem ko so srednje težki tovornjaki Mercedes‑Benz idealni za distribucijski sektor, se za promet na dolge razdalje uporabljajo prostorni, težki ameriški tovornjaki.“ Gre namreč za tovornjake Freightliner – to blagovno znamko je v preteklem letu kupilo podjetje Daimler‑Benz AG.

Ko se vozniki obrata za predelavo kovin Olsberg odpravljajo na svojo pot v Kassel, gre za tekmo s časom. Na nakladalni površini njihovega vozila Mercedes‑Benz 2632 6×4 so: štirje talilni lonci s tekočim aluminijem, ki se med 3,5‑urno vožnjo ne sme ohladiti pod tališče. Vozniki ostajajo sproščeni. „Cenijo zanesljivost, preprosto upravljanje vozila, […] izjemno moč motorja, ki brez težav premaguje tudi daljše vzpone,“ poroča uredništvo. Za mirne živce je poskrbel poseben kos opreme: V vozilu je bil vedno na razpolago avtotelefon, prek katerega so voznike opozarjali na prometne ovire, obvoze in druge možne moteče dejavnike.

Mercedes‑Benz 3328/8×4/4. Za poznavalce impresivna kratica, ki jasno pove: Da gre tukaj predvsem za izvozna vozila, saj je pri dovoljeni bruto teži vozila do 35ton uporaba v Nemčiji dovoljena le s posebnim dovoljenjem. „V drugih državah pa je mogoče štiriosna vozila do 35 t dovoljene bruto teže, na primer prekucnike ali vozila s cisterno, uporabljati posebej gospodarno. Proizvodnja poteka pod okriljem Daimler‑Benz AG v švicarskem podjetju FBW‑Fahrzeug AG v Wetzikonu v Švici,“ piše uredništvo. Uporablja se motor z močjo 206 kW z menjalnikom Ecosplit (16 sinhroniziranih prestav za vožnjo naprej). Uredniki so prepričani o uspehu: „Z novim 3328/8×4/4 se podjetnikom ponujajo gospodarska vozila, ki bodo zaradi svojih raznolikih možnosti uporabe zagotovo vzbudila prav posebno zanimanje.“

Izboljšanje učinkovitosti je bila pomembna tema tudi leta 1982: „Pri nenehnem naraščanju stroškov goriva so se odločili, da bodo tovorno vozilo še bolje izkoristili,“ piše uredništvo. In tako, na primer za voluminozno blago in palete, v sodelovanju s proizvajalci nadgradenj nastajajo izvirne rešitve, kot je spalna kabina nad volanom ali nove sklopke za prikolico.

To je bil naslov reportaže o hidroelektrarni, ki sta jo pri jezu Itaipu skupaj zgradili in upravljali Brazilija in Paragvaj. Veličastna zgradba, ki še vedno postavlja rekorde: Leta 2016 je bilo tam ustvarjenih več kot 103 teravatnih ur električne energije. To je več, kot zmore kateri koli drug sistem. Proizvodnja električne energije pokriva 75 odstotkov potreb Paragvaja in 17 odstotkov potreb Brazilije.

Jez je visok 225 metrov in vključno z zemeljskimi in kamnitimi jezovi dolg sedem kilometrov, turbine pa so zasnovane za pretok 70.000 kubičnih metrov vode na sekundo. V fazi gradnje je bilo treba premakniti najmanj 31 milijonov kubičnih metrov izkopanega kamna. „Oskrbo gradbišča v veliki meri zagotavljajo prevozi s tovornjaki po dobro razvitem cestnem omrežju,“ piše uredništvo. „Že na začetku je približno 300 tovornjakov Mercedes‑Benz do Brasil izvedlo nekaj skoraj nemogočega. Porabljenega je bilo okoli 220.000 ton konstrukcijskega jekla, mesečna potreba pa je znašala skoraj 10.000 ton. […] Vendar pri Itaipuju ni fascinantna le velikost, temveč tudi natančnost in točnost, s katero je bilo delo opravljeno.“

Absurdna ideja? Nič za to! Pet Švicarjev to nikakor ni zaustavilo: Njihov prispevek na eni izmed znanih nemških TV oddaj se je glasil: „Stavimo, da bomo skoraj 9‑tonsko tovorno vozilo postavili na štiri kozarce za pivo, pri čemer se ne bo zlomil niti eden!“ Partnerja so našli v podružnici Mercedes‑Benz v Hagnu, ki jim je za trening ponudil model 1628 in svojo halo. Nekoliko pozneje v televizijskem prenosu v živo: „Odločilni dejavnik je bilo izjemno natančno, enakomerno spuščanje hidravličnih cilindrov, da bi dosegli uravnoteženo statično obremenitev od prvega dotika pnevmatike s steklom naprej.“ Poskus, ki ga ne izvajajte doma. In vendar: Stavo so dobili!