Delo na Tirolskem: ekipa podjetja Wacker GmbH prevaža velike obremenitve na nadmorski višini več kot 2.000 metrov.

Alexander Pfänder gleda goro: „To je zagotovo prav posebna naloga.“ S tem misli na ogromno korito zgibnega prekucnika za površinsko rudarjenje, ki naj bi se povzpel po serpentinah. Gre za zadnji prevoz naročila, v okviru katerega je podjetje Wacker GmbH iz Filderstadta v zadnjih nekaj mesecih prevažalo korita in šasije iz Bremerhavna na Južno Tirolsko. Šele na vrhu, na nadmorski višini 2.000 metrov, sestavijo šasijo in korito.

Zvečer bo imel konvoj zadnji vmesni postanek pred vzponom na parkirišču v dolini, kjer trenutno stoji Pfänder. Sredi tedna je prazno. Počivališče s kombinacijo stare bencinske črpalke in restavracije s hitro prehrano spominja na ameriško okrepčevalnico. Razbitina starodobnega avtomobila opravlja svojo zadnjo nalogo kot okras. Kraj je priljubljeno zbirališče motoristov.

Šest ur pozneje: luči konvoja osvetlijo parkirišče z oranžno svetlobo. Voznik Tobias Helbing znova preveri tovor. Prevoženih 200 kilometrov po avtocesti ni bilo zahtevnih. S spremljevalnimi vozili so zagotovili, da je okoli kompozicije dovolj prostora. „Dva pasova smo imeli zase – vožnja po avtocesti res ni težava,“ pravi Helbing. Zdaj pa bodo potrebovali močne živce.

Na 19 kilometrih do cilja so odseki z do 16‑odstotnim naklonom ter prehodi in serpentine: takšna vožnja ni od muh. „Vsi moramo biti nenehno zbrani, zlasti seveda voznik,“ pravi disponent Pfänder, ki zdaj sedi v enem od spremljevalnih vozil. „Tovorno vozilo je seveda zelo obremenjeno. Potrebujemo izredno robustno vozilo.“ 

Arocs v prvem ovinku pelje še s hitrostjo hoje. V drugem je počasnejši. Slišati je mogoče, kako deluje OM 473 – moč 460 kW ne ostane tiho. Simbol sklopke turboretarderja zasveti na zaslonu pred Helbingom. Ta bo v naslednjih 40 minutah še pogosteje uporabljena. Kompozicija počasi nadaljuje okoli levega ovinka v načinu manevriranja. Strma stena na robu ceste je zdaj tako blizu, da prevzame celoten pogled iz voznikove kabine. Volan je skoraj popolnoma zasukan. Eden od sodelavcev iz kombiniranih vozil po radiu pove, koliko prostora do stene je ostalo zadaj desno. Zdaj je spredaj le nekaj centimetrov … Helbing se nasmehne: „V redu je. Saje je tudi zadnjič uspelo.“ Kot da bi bilo vedno tako preprosto.

Ekipa opravlja zelo natančno delo transport za transportom. Korito je široko skoraj šest metrov, dolgo 18,50 metra, visoko 4,30 metra in tehta 55 ton. In vedno pride še kaj vmes. Vreme, tema, nove ovire … Danes je vsaj vreme pravo, saj je že skoraj poletje. Helbing: „Ko smo opravljali prve vožnje, je bilo že skoraj kritično. Sneg in led ne olajšata dela. Na vožnjo lahko vpliva celo veter, saj ima korito veliko površino za upor.“ 

Konvoj doseže naslednji kraj. Še ena kritična točka, spet postaja bolj strmo. Streha hiše štrli na cesto. Spet štejejo centimetri in spet se vozilo premika le s hitrostjo hoje. Takoj zatem lahko ekipa pričakuje 400‑metrsko progo iz dreves, znakov in kamnitih zidov.

Na koncu kraja se tovorno vozilo popolnoma ustavi. Ograjo za živino je bilo treba začasno odstraniti. Previsoka je, saj tovor potrebuje 1,10 metra prostora do tal. S širino 5,90 metra štrli daleč na zdaj nekoliko ožje cestišče.

Serpentine se dvigujejo kilometer za kilometrom – vmes pa se tudi strmo spustijo navzdol. Helbing: „Še ena situacija za sklopko turboretarderja, tukaj ne potrebujem zavore.“

Ob koncu intenzivnega delovnega dne sedemosna kompozicija prispe na parkirišče, kjer bodo v naslednjih dneh korito namestili na šasijo. Skozi odprto okno piha svež veter, ki je tu zgoraj dobrih deset stopinj hladnejši kot spodaj v dolini. Na pobočjih je še sneg.

Korito bodo razklopili jutri. Alexander Pfänder se zahvaljuje ekipi, vzdušje je dobro in naloga odlično izpeljana. S Tobiasom Helbingom se na kratko pogovori o prihajajočem tednu. Njega in vozilo Arocs potrebuje v severni Nemčiji. Nato se odpravijo v hotel. Danes bodo lahko dobro spali.